Pomisleki o Second Life




2. del triologije

Če Second Life (SL) trenutno predstavlja prihodnost interneta v grobem osnutku, potem si lahko postavimo vprašanje, ali je že prišel čas, da aktivno sodelujemo v tem svetu, ali rajši počakamo na naslednjo razvojno stopnjo?

Glede na naše medije in na to, s kakim pompom naša podjetja odpirajo svojo podružnico v SL, si lahko mislimo, da zamujamo vsi mi, ki še ne planiramo vstopa v ta navidezni svet a vprašati se moramo ali je res tako? Bi morala vsa naša podjetja začeti takoj planirati svoj vstop?

Poglejmo nekaj dejstev; prvo dejstvo 6 miljonov registriranih igralcev je res veliko, a dejansko je aktivnih 250.00 računov. Torej baza uporabnikov je veliko manjša, pa še to velja globalno za cel planet. Veliko ljudi uporablja celo več računov v SL. Če se nato omejimo še na slovenski jezik, potem pridemo do zelo male številke. Se nam splača izdelati virtualni svet za peščico?

Vedeti je treba, da ni dovolj, da postavimo svoj virtualni svet, ampak mora biti nekdo nenehno prisoten in aktiven v tem svetu. Veliko podjetij je že odprlo svojo podružnico, a veliko jih je že kmalu zaprlo vrata. Zakaj? Zato, ker niso upoštevali definicije in niso razumeli ta virtualni svet.

Podjetje ne sme kar prenesti npr. trgovino v virtualni svet in čakati, da bojo uporabniki sami prišli. Podjetje mora dobro premisliti strategijo vstopa, ki se nikakor ne sme ujemati s strategijo marketinga v resničnem svetu. Mislim, da se trenutno splača biti v SL le največjim multinacionalkam za vzdrževanje njihove blagovne znamke na nevemkateriže način. Ostalim podjetjem pa priporočam, da uporabijo druga marketinška orodja na čimveč načinov.

Drugo dejstvo je to, da potrebujemo hudičevo dober računalnik oz. natančneje grafično kartico, da lahko nemoteno uživamo v virtualnem svetu in seveda širokopasovno povezavo. To je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj tako malo registriranih uporabnikov, dejansko redno deluje v virtualnem svetu.

Tretje dejstvo je, da ti ponuja virtualni svet premalo dejanske vrednosti oz. uporabnosti, večino časa se porabi za iskanje podsvetov in skupnosti, potem pa še nekaj za klepet in to je večinoma vse (oglasite se prosim tisti igralci SL, ki ste pridobili karkoli, materialno ali duhovno).

Četrto dejstvo je, da ti lahko kaj hitro življenje v virtualnem svetu odvzame čas za živeti v resničnem svetu.

Malce parodije ;kako bi izgledal Second Life v realnem svetu in kako se zapravlja čas:

Saša

Works as system engineer in Slovenian Enterprise in Microsoft environment focusing on security, deployments, SharePoint, SCCM and CheckPoint firewall. Author of successful blog about IT security, Microsoft tips & tricks, social media, internet trends.

3 Replies to “Pomisleki o Second Life

  1. Če podrobneje prebereš, sem napisala, da je SL le groba oblika prihodnosti interneta. Virtualnost pa je danes že dejstvo, ne tako kot neuspeli poskusi videotelefonije. Danes nove strežnike postavljamo v velikih sistemih le še virtualno. Point e-uprave je poleg izpolnjevanja obrazcev 24/7 tudi preprostost in da so vsi obrazci na voljo. Tu pa se zalomi; pri nas ni možno vsega izpolniti online, celo več, za nekatere stvari si lahko kar podajaš kljuko. Vprašaj nekoga, ki hoče ustanoviti novo podjetje, kako težko je priti do nekoga, ki bi ti lahko resnično pomagal pri zadevi, ki vsaj malo odstopa od ustaljenega. Web 2.0 izraz prav dobro poznam, tale zapis mi je najbolj podroben (pravzaprav je bil tu prvič uporabljen izraz web 2.0) http://www.oreillynet.com/pub/a/oreilly/tim/news/2005/09/30/what-is-web-20.html
    in SL s svojo socialno skupnostjo vsekakor to je.
    Me pa veseli da si se oglasil na mojem blogu in komentiral. Še kdaj:)

  2. Zelo vehementno trdiš, da je SL prihodnost interneta. Ne verjamem. Tako kot ne verjamem v videotelefonijo, ki je mimogrede že tretjič crknila. In point e-uprave je vsaj za mene v tem, da se ne ti ne uradnik ne rabita ukvarjati z zadevo v “realnem” času. To zate npr. pomeni, da lahko obrazce oddajaš ob treh zjutraj, ni ti treba čakati na “prostega operaterja”, poleg tega pa ne verjamem, da bi se pravne osebe rade tako nepovratno vezale na dobro voljo enega podjetja, ki se lahko jutri premisli in začne zaračunavati bajne denarje za udeležbo.

    Na tvojem mestu bi o trditvah glede prihodnosti raje še malo razmislil. Vsa fensi vizualizacija ti nudi bolj malo dodane vrednosti, edine res zveličavne kategorije, ki izvabi nasmešek iz še tako zadrtega direktorja.

    P.S.: Vem, da je moderno, a ne opletaj z izrazom web 2.0 po nemarnem, če ne veš kaj pomeni (namig: semantic web; pravzaprav obratno od SL).

Leave a Reply