Second life; zaključek triologije




3. del triologije o Second Life

Za zaključek svoje triologije o Second Life (SL) fenomenu še malce več o tem, zakaj naj se naša podjetja raje osredotočijo na uporabo druge web 2.0 tehnologije in počakajo s prehitevanjem v še nedorečeno prihodnost interneta.

Kot sem v prejšnjem prispevku odsvetovala našim podjetjem nepremišljen vstop, še bolj odsvetujem občinam. Primer prisotnosti slovenske občine v SL, je po mojem mnenju metanje denarja stran.

Namesto tega, bi lahko na svoji spletni strani uvedli več interaktivnosti, kot npr. možnost pogovora z županom v živo, potem bi lahko imeli svetovalno osebo, ki bi bila podnevi na voljo za vprašanja in ki bi lahko ponudila večino odgovorov takoj (instant chat) lahko tudi kar preko GoogleTalk priponke, ki jo uporabljam tudi jaz na svojem blogu. Lahko bi ponudili možnost izpolnjevanja obrazcev kar preko interneta, ne da so v doc ali pa pdf obliki in še veliko ostalih idej.

Za mene pojem e-občine ne pomeni, da imajo na svoji spletni strani linke do obrazcev, pa čeprav vzorno urejeno in seznam telefonskih številk. Če pa bi lahko te obrazce rešili online in s klikom na željeno osebo naj bi se odprlo pogovrno okno, kjer bi tisto osebo lahko direktno vprašala, v njegovi odsotnosti pa pustila sporočilo. Tako mora izgledati spletna stran ( glej mojo pomoč v živo ali pa kar googletalk na tem blogu.

Gre pa za pohvalit projekt virtualnega Znanstvenega parka v SL, za katerega je bil apred kratkim nagrajena projektna skupina za razvoj inovativnih rešitev v virtualnih svetovih v sklopu Univerze Maribor. Tam pa res delajo tako, kar se od faksa dejansko pričakuje; gledati v prihodnost, testirati nove tehnologije in okolja, pa da se potem vidi, katero tehnologijo naj podjetja praktično uporabijo in kako naj jo optimalno izkoristijo. Niso pa edina izobraževalna ustanova, ki so razvili svoje virtualno okolje v SL, poleg je npr. velenjski šolski center.

Torej moj zaključek je, da predstavlja Second Life zaenkrat premalo vrednosti, da bi se slovenska podjetja, ki niso multinacionalke, resneje ukvarjale s tem, razen res redkih izjem, sploh pa ne občine. Podpreti pa je treba dobre razvojne skupine na faksih, konec koncev predstavljajo prihodnost, v kateri se bojo morali kmalu dobro virtualno znajti, kot bo vedno bolj virtualna tudi naša prisotnost na internetu in v informatiki nasploh

Saša

Works as system engineer in Slovenian Enterprise in Microsoft environment focusing on security, deployments, SharePoint, SCCM and CheckPoint firewall. Author of successful blog about IT security, Microsoft tips & tricks, social media, internet trends.

Leave a Reply