Google je v začetku septembra predstavil novo aplikacijo, ki je hitro navdušila množico, da so si jo namestili. Gre seveda za beta verzijo (kot vse pri Google apps) Google Chrome internetnega brskjljalnika, ki je takoj po izidu postal resna konkurenca Firefoxu, Operi in ostalim, saj je že dosegel 3. mesto po uporabi brskljalnika.
Chrome je namenjen nezahtevni uporabi in tu je odlično hiter, zato bo postal še bolj popularen.
Natančnejši pregled pokaže,
3. del triologije o Second Life
Za zaključek svoje triologije o Second Life (SL) fenomenu še malce več o tem, zakaj naj se naša podjetja raje osredotočijo na uporabo druge web 2.0 tehnologije in počakajo s prehitevanjem v še nedorečeno prihodnost interneta.
Kot sem v prejšnjem prispevku odsvetovala našim podjetjem nepremišljen vstop, še bolj odsvetujem občinam. Primer prisotnosti slovenske občine v SL, je po mojem mnenju metanje denarja stran.
2. del triologije
Če Second Life (SL) trenutno predstavlja prihodnost interneta v grobem osnutku, potem si lahko postavimo vprašanje, ali je že prišel čas, da aktivno sodelujemo v tem svetu, ali rajši počakamo na naslednjo razvojno stopnjo?
Glede na naše medije in na to, s kakim pompom naša podjetja odpirajo svojo podružnico v SL, si lahko mislimo, da zamujamo vsi mi, ki še ne planiramo vstopa v ta navidezni svet a vprašati se moramo ali je res tako? Bi morala vsa naša podjetja začeti takoj planirati svoj vstop?
Poglejmo nekaj dejstev; prvo dejstvo 6 miljonov registriranih igralcev je res veliko, a dejansko je aktivnih 250.00 računov. Torej baza uporabnikov je veliko manjša, pa še to velja globalno za cel planet. Veliko ljudi uporablja celo več računov v SL. Če se nato omejimo še na slovenski jezik, potem pridemo do zelo male številke. Se nam splača izdelati virtualni svet za peščico?
1. del triologije o Second Life
Ne vem natančnega odgovora, kot večina med nami ne. Samo zato, ker so mediji polni novic o tem? Ker imajo mnoga podjetja svoje podružnice v SecondLife, nekatere države celo ambasade? Ker je registriranih več kot 6 milijonov uporabnikov? Ker bomo kmalu lahko igrali tudi preko Samsung mobilcev? Ker je 3D okolje bolj simpatično od 2D okolja? Ker smo ljudje družabna bitja?
Edini dober odgovor zakaj sodelovati v SecondLife za mene je ta, da gledamo prihodnost interneta.
Ne bo v sedanji obliki te spletne igre, vsekakor pa se bližamo s hitrimi koraki virtualnosti na vseh področjih. Danes strežniki in spletne igre, jutri vsi računalniki in vse spletne strani. Verjetno ne veste, ampak
Read the rest of this entry »
Na blogih je zaslediti veliko dilemo o tem, kaj je bolj prav; iskalni ali iskalniški marketing. Vse kaže na to, da gre bolj za takšno dilemo, kot je dilema uporabe besede paradižnik ali paradajz. Kaj uporabljate pogovorno vi? Paradižnik ali paradajz?
Mislim, da gre pri Američanih le za to, da uporabljajo za search engine marketing (SEM) še dodatni izraz search marketing, pa ne zato, da bi šlo za kakšno razliko med marketingoma, ampak gre le za okrajšavo.
Kot primer je lahko Wiki, kjer nas vrže na isto stran, če vpišemo en ali drugi izraz. Je pa potem seveda nerodno prevajati v druge jezike. Nemci uporabljajo enako kot Američani daljšo Suchmaschinen-Marketing in krajšo varianto Such-Marketing za isti izraz, zato sta pravilna oba slovenska prevoda.
Sama rajši uporabljam izraz iskalni marketing.
Kot prvo gre iskalni marketing lažje z jezika kot iskalniški, kot drugo pa je bolje, da se pri marketingu osredotočimo na to, kaj ljudje izberejo za iskanje izdelkov/storitev, kot pa na to, da smo prvi v iskalniku po ključni besedi, po katereih nas najdejo le eksotični obiskovalci, ki so tja prispeli verjetno po pomoti. Kot tretje lahko tudi pri nas rečemo da gre pri iskalnem marketingu za okrajšavo od iskalni-škega marketinga. Pa še pravkar mi je črkovalnik v firefox-u podčrtal besedo iskalniški z rdečo, očitno je tudi njemu bolj všeč izraz iskalni marketing :).
Torej moj glas gre za iskalni marketing.
